MEDSEBOJNA ORIENTACIJA PLOSKEV KOVANCA

 

Kovanci, vsaj sodobni, so v večini primerov valji ali prizme z veliko osnovno ploskvijo in majhno višino.

Vsak kovanec ima torej tri ploskve. Osnovni ploskvi imenujemo sprednja in hrbtna stran, plašč, ki ju povezuje pa obod kovanca.

 

Obe osnovni ploskvi sta med seboj lahko obrnjeni na več načinov. Največkrat imamo opravka z germanskim in latinskim kovom, redkeje s prečnim. Poleg teh, ki so pravilno postavljeni pa se pojavljajo vmesne možnosti, ki jih ponavadi definiramo v stopinjah ali kar s številčnico ure. Medsebojno orientacijo obeh osnovnih ploskev določamo z načinom obračanja kovanca, tako da v izhodišču najprej gledamo njegovo sprednjo stran pravilno obrnjeno.

 

 

 

MEDSEBOJNA ORIENTACIJA OSNOVNIH PLOSKEV

 

Germanski kov

Ko kovanec obrnemo okrog njegove navpične osi, mora biti tudi hrbtna stran pravilno vidna. Ime germanski kov se je uveljavilo zato, ker je takšna orientacija značilna za nemške in avstrijske kovance. V nemščini se takšna orientacija imenuje gleichstehend (enako stoječ), v angleščini pa medal strike, saj bi bil tak kovanec v primeru, da bi mu dodali zanko za obešanje, z obeh strani pravilno viden, kar spominja na medaljo.

 

Latinski kov

V tem primeru moramo kovanec obrniti okrog njegove vodoravne osi, da pravilno vidimo drugo stran. Če bi ga obrnili okrog navpične osi, bi druga stran stala obrnjena na glavo. Zato se taka orientacija v nemščini imenuje kopfstehend, v angleščini pa coin strike. Taka orientacija osnovnih ploskev je značilna predvsem za romanske države (Francija, Italija, Španija), od tod tudi ime latinski kov. V nemški literaturi zasledimo tudi izraz Francösische Prägung.

 

Prečni kov

V tem primeru je druga stran kovanca, ko ga obrnemo, zasukana za 90°. Glede na smer, bi lahko govorili o dveh podskupinah prečnega kova, o levem in desnem, glede na to, kje je postavljen vrh druge strani kovanca po obračanju okrog navpične osi. Takšna orientacija osnovnih ploskev je značilna za zadnje serije nizozemskih guldnov, pri nas pa je bila uporabljena pri tistem delu 500 tolarskih kovancev 2002, ki so bili naknadno skovani za sete.

 

Izjemoma sta sprednja in hrbtna stran lahko med seboj obrnjeni tudi pod poljubnim slučajnim kotom. V tem primeru njuno medsebojno lego definiramo s kotom v stopinjah ali pa kar primerjamo s številčnico ure, saj vsaka ura v krogu ustreza kotu 30°. Pri sodobnih kovancih do tega prihaja zaradi slabe vpetosti kovnega orodja v kovni stroj, zaradi česar se med kovanjem počasi suka okrog svoje osi. Ta pojav se v angleščini imenuje die rotation, v nemščini pa Stempeldrehung.

 

na začetek

 

 

 

ORIENTACIJA OBODA

 

Poleg medsebojne lege osnovnih ploskev ločimo tudi več položajev obodne ploskve v primerjavi z osnovnima.

 

Obod čitljiv s sprednje strani

V tem primeru je v položaju, ko pravilno beremo obodni napis ali ornament od leve proti desni, kovanec obrnjen tako, da je sprednja stran zgoraj, hrbtna pa spodaj.

 

Obod čitljiv s hrbtne strani

V tem primeru je v položaju, ko pravilno beremo obodni napis ali ornament od leve proti desni, kovanec obrnjen tako, da je hrbtna stran zgoraj, sprednja pa spodaj.

 

Obod simetričen

V tem primeru je obodni napis ali ornament identičen, ne glede kako je kovanec obrnjen. To velja pri vseh kovancih z zobčanjem ali z gladkim obodom.

 

 

na začetek

 

 

 

 

© Numizmatično društvo Slovenije, 2006-2008