Vitomir Čop

ORIGINALI IN PONAREDKI IZ ISTE TISKARNE

Serija bankovcev po 100, 500, 1000 in 5000 dinarjev z datumom izdaje 1. maj 1955 je po mojem mnenju ena grafično najlepših serij jugoslovanskih povojnih bankovcev. Le kdo od malo starejših bralcev se ne spominja rdečega stotaka z motivom Dubrovnika na hrbtni strani, zelene žanjice, zeniškega železarja Arifa Heralića na "jurju" in stavbe zvezne skupščine na modrem pettisočaku. Močne in izrazite barve dajejo bankovcem občutek polnosti in masivnosti, natančna gravura in globok reliefni tisk pa sta bila v tistem času ena napomembnejših in najsodobnejših zaščit pred ponarejanjem (slika 1).

Med zbiralci je dolga leta veljalo, da v seriji ni veliko posebnosti in odstopanj v tisku, papirju in numeratorjih, kakršnih smo bili vajeni od predhodnih izdaj z letnicama 1944 in 1946. Posebnost sta le dve izdaji tisočaka in pettisočaka, pri katerih so prve serije tiskane brez, kasnejše pa z dodano številko 2 v desnem spodnjem kotu sprednje strani.

Poleg rednih obtočnih bankovcev je Narodna banka Federativne ljudske republike Jugoslavije (NBJ) ob izidu bankovcev pripravila tudi določeno količino vzorčnih bankovcev s pretiskom SPECIMEN, ki sicer niso bili natisnjeni na ničelni seriji, ampak kar na rednih že oštevilčenih bankovcih (slika 5).

Do tu bi bilo vse lepo in prav, če se ne bi sredi devetdesetih let začeli na numizmatičnem tržišču pojavljati raznorazni "novo odkriti" bankovci iz te serije in še huje, če ne bi našli tudi poti v kataloge. Tako lahko v obeh izdajah Potočnikovega in Štiblarjevega kataloga Denar na Slovenskem[1] zasledimo bankovce serije 1955 oštevilčene z drobnejšimi baročnimi številkami (sliki 2 in 3) in še eno obliko specimnov, tokrat na ničelni seriji (slika 6).

Kljub temu, da so ti "novo odkriti" bankovci z gotovostjo v celoti izdelani v ZINu[2], z njimi že na prvi pogled nekaj ni v redu. Vsa dejstva kažejo, da so bili izdelani sredi devetdesetih let, najverjetneje nepooblaščeno za prodajo na numizmatičnem trgu. Pri tem trdim, da sta bila to dva med seboj ločena, oziroma vsaj ne neposredno povezana projekta. Bankovci z drobnim baročnim oštevilčenjem so bili izdelani ločeno od specimnov na ničelnih serijah. Zato jih bom na tem mestu tudi ločeno obravnaval.

Pri vsem skupaj pa je najbolj banalno, da ob odsotnosti ali nedosegljivosti uradnih dokumentov največjo vlogo pri razkrivanju nepristnosti omenjenih bankovcev igra ravno raznolikost tiskanja oziroma skoraj nepregledna množica variacij in odtenkov pri tiskih posameznih bankovcev, vrstah papirja, varnostnih nitk, uporabljenih barv in oblik numeratorjev v kasnejšem obdobju, do katerih je prihajalo, ker je NBJ ves čas izpopolnjevala zaščito in se zato v podrobnostih razlikujejo tudi bankovci istega datuma izdaje iz več zaporednih tiskov. Zaradi tega bi prej pričakovali, da bi se ti izdelki izgubili v množici kot le še ena od mnogih različic, v resnici pa so ravno zaradi njih prepoznavni.

Poleg samih bankovcev iz več zasebnih zbirk sta mi kot vir podatkov za primerjavo služila Uradni list z objavami datumov dajanja v obtok in jemanja bankovcev iz obtoka ter dokumenti, ki so jih v tiskarni prilagali paketom novih bankovcev in s pomočjo katerih se da za vsako serijsko številko določiti ne samo datuma ampak včasih celo izmeno, v kateri je bil bankovec v ZINu pripravljen za odpremo Narodni banki Jugoslavije.

DROBNO BAROČNO ŠTEVILČENJE NA BANKOVCIH IZDAJE 1. MAJ 1955

Najprej si oglejmo, kako je z drobnim baročnim številčenjem na bankovcih izdaje 1. maj 1955 (sliki 2 in 3).

Že nekaj subjektivnih podatkov nam da misliti:

1.      Iz lastnih izkušenj se spominjam, da se omenjeni bankovci z drobnim baročnim številčenjem niso nikoli pojavljali v obtoku.

2.      Omenjeni bankovci se na trgu pojavljajo vedno le tiskovno novi, nikoli obrabljeni od obtoka.

3.      Praviloma se na trgu pojavljajo samo zanimiva številčna zaporedja (000000, 000001, 111111, 123456, ...), česar ni zaznati, vsaj še zdaleč ne v tolikšni meri, pri nobeni drugi seriji jugoslovanskih bankovcev (slika 2).

4.      Eden od trgovcev mi je celo omenil, da je imel več teh bankovcev, ki so imeli vsi isto zaporedno številko in le različne črkovne oznake.

5.      Drobno baročno številčenje se pojavlja tako na prvih (brez) in drugih (s številko 2 desno spodaj) tiskih bankovcev ter celo na bankovcih podobnega tipa z datumom 1. maj 1963 (slika 3).

6.      Prav tako po besedah trgovcev naj bi bankovci prispeli iz Beograda leta 1995.

7.      Na trgu so se že v preteklosti pojavljali neoštevilčeni bankovci te serije, ki so kot nalašč za tovrstno "dodelavo" (slika 4).

Ob nedosegljivosti ali celo odsotnosti kakršnih koli uradnih dokumentov se seveda razvijajo idealni pogoji za širjenje nepreverjenih in nepreverljivih zgodbic, ki spremljajo te bankovce. Predvsem med prodajalci na raznih numizmatičnih sejmih se širi bogato ustno izročilo. Tako lahko slišimo, da so bili bankovci natisnjeni, oštevilčeni in pakirani za distribuiranje v obtok, kar naj bi dokazovali sledovi pasic. Potem zasledimo teorijo, da so morda nove numeratorje testirali na polah starih in v tistem času že iz obtoka umikajočih bankovcev. Ta teorija bi bila na videz še najbolj sprejemljiva, vendar bomo kasneje videli, da tudi ne vzdrži. Prav tako kot tudi ne teorija, da je ZIN imel droben baročni tip numeratorjev že v času tiskanja bankovcev z letnico 1955 ali celo pred tem. Ali to pomeni, da celo desetletje in več ni uporabljal za tiste čase drage in težko dostopne opreme? To je še toliko manj verjetno, ker tiskarna ne numerira posameznih že razrezanih bankovcev, ampak še nerazrezane v celih polah. Torej ne uporablja le enega ampak celo baterijo takšnih numeratorjev. Samo zanimive serijske številke pa naj bi bile po ustnem izročilu na trgu tako množične zato, ker so te bankovce "posebej izločili in shranili za zgodovino". Skratka, čaršijske zgodbice naj bi bile čimbolj verjetne, da bi jim morebitni kupci teh bankovcev lažje nasedli.

Kaj pa pravijo objektivnejši podatki? To najlažje ugotovimo z analizo spreminjanja posameznih lastnosti bankovcev, tiskanih v naslednjih treh desetletjih.

NBJ je bankovce z datumom izdaje 1. maj 1955 dala v obtok 25. aprila 1957[3]. Stotake je vzela iz obtoka 31. januarja 1968[4] ostale tri bankovce pa 31. decembra 1968[5]. Naknadno je bilo stotake mogoče zamenjati še do 30. aprila 1968, višje tri enote pa do 30. junija 1975.

Prva za obravnavano temo zanimiva postaja v kronologiji tiskanja dinarskih bankovcev je v letu 1965. 31. julija tega leta je bil sprejet zakon o denominaciji dinarja in prvi novi bankovci brez dveh ničel in z datumom izdaje 1. avgust 1965 so bili tiskani v drugi polovici leta, tako, da je bila 31. decembra že lahko zagotovljena ustrezna količina bankovcev za spuščanje v obtok. Ti prvi bankovci serije 1965 so bili še vsi oštevilčeni z večjim tipom serijskih številk (slika 7), enakih kot so značilne za serijo 1955 in vmesno serijo z datumom 1. maj 1963. To posredno potrjujejo tudi vsi posnetki bankovcev objavljeni v časopisnih člankih tistega časa. Torej ZIN drobnega baročnega numeratorja pred koncem leta 1965 gotovo še ni uporabljal. Šele kasnejše serije bankovcev izdaje 1965 so oštevilčene z njim, v celoti pa prve serije novega 100 dinarskega bankovca, ki je prišel v obtok 1. aprila 1968[6] in prve serije bankovcev izdaje 1. maj 1968, ki jih je NBJ spustila v obtok 1. novembra 1968[7].

Kasnejše serije bankovcev izdaje 1968 in stotakov 1965, tiskane najverjetneje od približno leta 1970 dalje, pa so že oštevilčene z novim tipom malo večjih gladkih številk. S tem numeratorjem so oštevilčeni tudi vsi 500 dinarski bankovci z datumom izdaje 1. VIII. 1970, ki jih je NBJ spustila v obtok 1. avgusta 1971[8]. Torej je ZIN  droben baročni numerator začel uporabljati med letoma 1966 in 1968, nehal pa med 1970 in 1971, ko je začel uporabljati nekoliko večjega gladkega.

Vseh podrobnosti iz naslednjih nekaj let tukaj ne bom navajal, ker za obravnavane bankovce niso merodajne. Pač pa se moram spet ustaviti v letih 1974 in 1975. Takrat sta nastajala nova bankovca za 20 in 1000 dinarjev[9], ki sta zaokrožila serijo, obenem pa sta ZIN in NBJ takrat intenzivno delala na razvoju dodatnih zaščitnih elementov bankovcev[10], kar se je pokazalo za še kako potrebno samo leto kasneje ob pojavu zelo uspešnega ponaredka v tistem času največjega 500 dinarskega bankovca , zaradi napake v gravuri imenovanega "Crna Sora". Med novimi zaščitnimi elementi je najpomembnejša uvedba varnostne nitke v papirju in dodaten razvoj le pod UV svetlobo vidnega podtiska. Sočasno so se odločili tudi za prehod s 6 na 7 mestno številčenje bankovcev (slika 7), saj sta ob 6 mestnem številčenju že dva bankovca - 100 dinarjev 1955 in 10 (novih) dinarjev 1968 - zapolnila vse razpoložljive črkovne oznake. Desetak je šel celo v ponovni krog od serije AA naprej, vendar drugič z novim gladkim tipom numeratorja za razliko od prvega kroga z baročnim. Na vse to pa je vezana tudi uporaba nove tiskarske barve za oštevilčevanje, ki je od tega trenutka dalje pod UV svetlobo svetleča. In to je ena od ključnih lastnosti, ki nastanek obravnavanih bankovcev izdaje 1955 z drobnim baročnim oštevilčenjem porinejo naprej od leta 1975. Serijska številka na njih namreč pod UV svetlobo zažari, kar nikakor ne bi smela, če bi bili bankovci oštevilčeni pred letom 1975!

Pa se zgodba tudi tukaj še ne konča. Spet bom preskočil skoraj desetletje sicer zelo zanimivega dogajanja in se bom ustavil na tretji ključni postaji spomladi leta 1983. Takrat so bili tiskani bankovci izdaje 4. XI. 1981. Vsi, razen dvajsetaka, ki je bil natisnjen kasneje, so bili spuščeni v obtok 15. aprila 1983[11]. Pozornejši in zahtevnejši zbiralci poznajo nianso v odtenku barve serijskih številk na teh bankovcih. Pri prvih serijah vseh apoenov, razen dvajsetaka, serijska številka pod osvetlitvijo z UV svetlobo zažari v nekoliko temnejši rdeči, recimo v vinsko rdeči barvi. Pri kasnejših serijah, tiskanih od poletja 1983 dalje in pri vseh dvajsetakih (v obtok spuščeni 26. decembra 1983) pa v nekoliko svetlejšem odtenku bolj opečnato rdeče barve. Za razlikovanje odtenka nujno potrebujemo UV svetilko, s prostim očesom razlika ni vidna. In tudi ta primerjava premakne obravnavane bankovce z letnico 1955 naprej v prihodnost. Serijska številka na njih namreč pod UV svetlobo zažari v svetlejšem odtenku, kakršen je v uporabi od poletja 1983 dalje in tudi še na današnjih srbskih bankovcih. Torej so bili obravnavani bankovci z gotovostjo oštevilčeni vsaj tri desetletja po izidu in vsaj 15 let po jemanju iz obtoka.

Od tukaj dalje oprijemljive materialne primerjave žal nimam več, vendar ugotovljeno skupaj z izjavo prodajalca, da je bankovce dobil iz Beograda leta 1995, ter dejstvom, da jih prej ni bilo na trgu, z zelo veliko mero verjetnosti nakazuje, da so bili izdelani sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja z najverjetnejšim namenom prodaje na numizmatičnem trgu. Dejstvo je, da so bili izdelani v ZINu, s pravimi orodji in pravo barvo iz te tiskarne, žal pa iz različnih časovnih obdobij. Bankovci sami (slika 4) so bili natisnjeni v petdesetih letih, numerator je iz druge polovice šestdesetih, črnilo zanj pa skoraj s preloma tisočletja... In prav gotovo so bili izdelani samovoljno brez pooblastila izdajatelja, saj je praktično nemogoče in tudi nesmiselno, da bi kakšen dokument NBJ predvideval tisk bankovcev z imenom takrat že tri desetletja neobstoječe države. Tudi dogajanje v tistem času (vojne v nekdanjih jugoslovanskih republikah, NATOvo bombardiranje Beograda, hiperinflacija in "čiščenje zalog" NBJ[12]) namiguje v to smer. V kontekstu teh razmer je treba razumeti njihovo izdelavo in iznos (odtujitev) iz ZINa.

Obravnavani bankovci so se ustrezno temu takoj (žal popolnoma nekritično) pojavili v Potočnik - Štiblarjevem katalogu. Morda ni zanemarljivo tudi dejstvo, da Zmago Jelinčič v svojem Katalogu bankovcev jugoslovanskih dežel iz leta 1988[13] obravnavanih bankovcev izdaje 1. maj 1955 z drobnim baročnim številčenjem ne pozna, kar je še en pokazatelj, da jih takrat enostavno še ni bilo. Prav tako niso omenjeni v katalogih Željka Stojanovića leta 1994 in Borne Baraca leta 2002[14].

Na tem mestu vse na začetku omenjene zbiralcem namenjene zgodbe po vrsti padejo. In takoj se postavi vprašanje, zakaj bi ZIN sredi devetdesetih sploh oštevilčil neoštevilčene bankovce FLRJ z letnico 1955 iz svoje zaloge. Za obtok v ZRJ prav gotovo ne (to so kategorično zanikali tudi resnejši beograjski numizmatiki), saj je imela tiskarna preveč dela s sprotnim tiskanjem inflacijskih bankovcev. Zato se kar sama ponuja hipoteza, da so to naredili zaposleni samovoljno, oziroma z namenom dobičkonosne prodaje zbiralcem, pri čemer morda ni za zanemariti niti morebitnega vpliva takratnega političnega vrha na NBJ. Bankovci sami na sebi na numizmatičnem tržišču sploh ne predstavljajo nobene prave redkosti, torej tudi v tem ni videti smisla. Ob ugotovitvi, da se na trgu pojavljajo samo zanimiva številska zaporedja serijskih številk (sliki 2 in 3) pa stvar postane razumljivejša. Po svetu je zelo popularno zbiranje bankovcev z zanimivimi zaporedji serijskih številk. In tukaj vidim poglavitni razlog za njihov nastanek. Njihov izdelovalec verjetno sploh ni imel namena izdelati nove različice, ampak le vsebinsko oziroma na oko zanimive serijske številke. Zato je bil toliko pazljiv, da je sicer uporabil enega od starejših tipov numeratorjev, ki so bili v ZINu na razpolago, ni pa bil toliko pozoren, da bi uporabil res pravega (slika 7). Oziroma še verjetneje, mogoče ZIN prvotnih numeratorjev iz petdesetih let sploh nima več, zato je bankovce oštevilčil z drobnim baročnim numeratorjem iz druge polovice šestdesetih let.

Torej pridemo do zanimivega zaključka, da so ti bankovci pravzaprav najverjetneje ponaredki, čeprav so izdelani v izvirni tiskarni, iz izvirnih materialov in z izvirnimi orodji vendar žal iz različnih časovnih obdobij in brez pooblastila izdajatelja.

PRETISK "SPECIMEN" NA NIČELNI SERIJI BANKOVCEV IZDAJE 1. MAJ 1955

Druga problematična skupina predmetov iste serije so bankovci ničelne serije s pretiskom SPECIMEN (slika 6). Tudi tukaj gre za ponaredek iz devetdesetih let na originalnih neoštevilčenih bankovcih iz tiskarniške zaloge (slika 4) z neoriginalnim oštevilčenjem in neoriginalnim pretiskom v originalni tiskarni.

Narodna banka Jugoslavije je ob izidu bankovcev serije 1955 sočasno izdelala tudi vzorčne primerke z napisom SPECIMEN. V ta namen so uporabili že oštevilčene redne bankovce, ki so jih na sprednji strani pretiskali diagonalno čez spodnji desni kot, na hrbtni pa vodoravno tik pod lokom zgornjega okvirja slike. Napis SPECIMEN na njih je relativno majhen (slika 5).

V pristnost teh vzorčnih bankovcev smo lahko prepričani, saj jih med drugim objavlja tudi katalog tujih bankovcev Državne banke ZSSR z letnico 1956[15] in sicer na dodatnih vložnih listih julija 1957[16]. Seveda je specimne takšne vrste izredno lahko ponarediti, zato za orientacijo navajam registrske številke objavljenih bankovcev v ruskem katalogu, številke bankovcev objavljenih v Potočnik - Štiblarjevem katalogu in v zadnjem stolpcu številke bankovcev iz zbirke Valerija Golovčenka iz Moskve, na čigar spletni strani[17] so objavljeni tudi listi iz omenjene knjige Državne banke ZSSR:

100 dinarjev                AD 115452     AD 115087     AD 115201

500 dinarjev                AH 166452     AH 166075     AH 166251

1000 dinarjev              BA 157957     BA 158088     BA 158090

5000 dinarjev              AS 039705      AS 033068      AS 033339

Oba največja apoena sta brez številke 2 v desnem spodnjem kotu. Torej serijske številke vseh naštetih bankovcev očitno res izhajajo iz prvega tiskanja.

Če smo v izvirnost in pristnost teh specimnov lahko prepričani, vsaj dokler so njihove številke nekje v rangu zgoraj navedenih, pa so nasprotno temu specimni iste serije z ničelno serijsko številko AA 000000 in velikim diagonalnim pretiskom SPECIMEN čez cel bankovec prav take vrste ponaredki, kot prej opisani bankovci z drobnim baročnim oštevilčenjem.

Že na prvi površen pogled nas preseneti serijska številka izpisana z gladkimi črkami in številkami.  Seveda najprej pomislimo na gladek šest mestni numerator (slika 7), ki je bil v uporabi med leti 1970 in 1975. Vendar je že to nenavadno, saj so bili bankovci tega tipa vzeti iz prometa že leta 1968, ko ta vrsta numeratorja še ni bila v uporabi.

Malo natančnejši pogled nam razkrije še eno podrobnost. Pri numeratorju iz obdobja 1970-1975 so presledki med vsemi črkami in številkami enaki. Na obravnavanih bankovcih pa je presledek med črkovnim in številčnim delom rahlo večji, pri pettisočaku celo nenavadno velik. Z medsebojno primerjavo serijskih številk ničelne serije s serijskimi številkami novejših bankovcev se izkaže, da je bil uporabljen sedem mestni numerator iz časa po letu 1974 in sicer različica s širokimi črkami, ki sicer ni bila v uporabi pred letom 1980. Na bankovcih ničelne serije so mu enostavno odstranili zadnje mesto, pri pettisočaku pa prvo in tako dobili šest mestnega. To potrjujejo tudi natančnejše meritve širine in višine posameznih črk in številk v različnih številčenjih.

Vzorčnih bankovcev z ničelno serijo žal nisem uspel pregledati pod UV svetlobo, vendar to niti ni potrebno, saj jih še natančneje časovno opredeli neka druga lastnost. Napis SPECIMEN je namreč izpisan z natančno istim tipom pisave kot na bankovcih ZRJ in Republike Srbske po letu 1993 (slika 8). Še leta 1992 je bila uporabljena drugačna vrsta pisave.

Tako lahko z gotovostjo trdimo, da so specimni bankovcev izdaje 1. maj 1955 z ničelno serijsko številko gladkega tipa izdelani leta 1993 ali kasneje, torej v času nereda in odtujevanja iz trezorjev NBJ, in zato enako kot isti bankovci z drobnim baročnim številčenjem ponaredki iz izvirne tiskarne na izvirnih neoštevilčenih bankovcih.

Ob tem je hudo, da zbiralci te nič vredne goljufive izdelke zelo drago plačujejo. Še huje pa je, da nekateri avtorji takšne več kot očitno dvomljive izdelke brez najmanjše mere kritičnosti enostavno postavijo ob bok rednim bankovcem. Edina navedba v Potočnik - Štiblarjevi knjigi se glasi: "Pri specimnu na ničelni seriji so uporabljeni drugi numeratorji."

Tako med "ponaredke iz izvirne tiskarne" namenjene izključno vlečenju denarja iz žepov naivnih zbiralcev lahko uvrstimo naslednje bankovce iz Potočnik - Štiblarjevega kataloga:

1.      drobno baročno oštevilčenje: 063B-a, 063B-b, 064B-a, 065C-a, 066B-a, 066D-a in 066D-b

2.      specimni z ničelno serijsko številko gladkega tipa: 063A-e, 064A-e, 065A-d in 066C-d

Upam, da bo to razmišljanje spodbudilo k razmišljanju tudi morebitne kupce teh in drugih podobnih sumljivih izdelkov. Če se ti predmeti znajdejo v knjigi namenoma ali le zaradi nevednosti avtorjev pa ne bom razglabljal, saj si o tem lahko vsak ustvari svoje mnenje.

Summary

ORIGINALS AND FALSIFICATES FROM THE SAME PRINTERY

In the mid 1990s, some so called "new discovered varieties" of the banknotes from Federal Peoples Republic of Yugoslavia dated 1st May 1955 appeared. Actually, they are modern unauthorized reprints from the original Belgrade printing facility, produced illegally by the factory staff around 1993. There are two problematic series, both overprinted on the original unfinished banknotes without regular serial numbers taken from the printery's stock.

The first forgery is a set of four banknotes (100, 500, 1000 and 5000 dinars) dated 1st May 1955, which is numbered with smaller baroque style serial numbers. This serial number font has actually only been used between 1966 and 1970, almost a decade after issuing the original banknotes. Furthermore, numbering the banknotes with UV active ink was only in use after 1975, whereas the ink on these forgeries is bright under UV light. And finally the shade of the red ink is similar to the one used after summer 1983. According to some numismatic dealers, these "varieties" appeared on the market around 1995.

According to my opinion, the counterfeiters didn't want to produce a new variety, but interesting serial numbers (000000, 000001, 111111, 123456, etc.) only, which were to be sold to foreign advanced collectors for high premiums. But because they used a wrong serial number font, they accidentally produced a "new variety".

The second forgery is the specimen set of the same 1955 banknotes, overprinted on the zero series. Actually, the National Bank of Yugoslavia produced a number of contemporary specimens at the moment of issuing of the original banknotes. The original specimens have been overprinted with a very small word "SPECIMEN" on both sides of some regularly numbered banknotes. But the forgery has been overprinted on the zero series. First of all, the serial number AA 000000 has been added to the unfinished banknotes without regular serial number by removing one digit from the 7-digit serial number of the type actually used after 1980. The most noticeable is however a large "SPECIMEN" overprinting, which diagonally covers the whole banknote. The font of this overprint is exactly the same as the one actually used in the same printery for producing Yugoslavia and Republika Srpska specimens after 1993.

The most problematic is that all these forgeries have recently appeared in some numismatic catalogues along with regular banknotes and I'm afraid, it is just a question of time when they would find a way into the world's most used and popular Standard Catalog of World Banknotes by Albert Pick.

(na začetek)

© Numizmatično društvo Slovenije, 2010