Vitomir Čop

 NADOMESTNA SERIJA

Tiskanje bankovcev je tako kot vsaka množična proizvodnja izdelkov podvrženo nekaterim tehnološkim zakonitostim proizvodnega procesa, med katere spada tudi kontrola in izločanje nekakovostnih izdelkov preden zapustijo tovarno. Proizvajalec mora te izločene izdelke enostavno nadomestiti s proizvodnjo dodatne količine. Specifika proizvodnje bankovcev pa je v tem, da so oštevilčeni. Če bi vsak nekakovosten bankovec ponovno tiskali in oštevilčevali z isto izločeno številko, bi to neskončno upočasnilo proizvodnjo in jo tudi močno podražilo. Zato se je v mnogih tiskarnah denarja uveljavil sistem uporabe nadomestne serije bankovcev.

Tiskarna pripravi določeno količino bankovcev, ki so v vseh podrobnostih identični rednim bankovcem, s katerimi potem nadomešča pri kontroli izločene. Ti nadomestni bankovci se od rednih razlikujejo le po drugi črkovni ali številčni oznaki serije, nekatere tiskarne pa namesto ali poleg črke uporabijo zvezdico ali kakšen drug grafični znak. S takimi bankovci potem lahko nadomestijo pri kontroli izločen bankovec, ki je nosil katero koli serijsko oznako in zaporedno številko.

NADOMESTNA SERIJA NA DINARSKIH BANKOVCIH SFR JUGOSLAVIJE

Narodna banka Jugoslavije oziroma ZIN, ki je v njeni sestavi pooblaščen za tiskanje bankovcev, je nadomestno serijo uvedel relativno pozno, šele v letu 1981, sredi tiskanja bankovcev z datumom 12. VIII. 1978. Do takrat so se pri nadomeščanju med proizvodnim procesom izločenih bankovcev posluževali različnih metod.

Prvič sem naletel na nadomeščene bankovce enkrat v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat sem dobil iz banke originalen v ZINu pakiran zavojček, ki je vseboval tisoč 5-dinarskih bankovcev z datumom izdaje 1. V. 1968. Dobro se spominjam, da so bili to bankovci z gladkim tipom serijskih številk in da je bilo v nekaterih svežnjih nekaj bankovcev iz popolnoma druge črkovne serije. Žal sem bil takrat še mlad in neizkušen zbiralec in temu nisem posvetil dovolj pozornosti. Izmed bankovcev sem izbral enega za zbirko in nekaj za menjavo, ostale pa sem oddal oziroma vrnil v obtok. Tako se žal ne spominjam, katera črkovna serija je bila uporabljena za zamenjavo izločenih primerkov. Vsekakor pa je bila to ena od serij, ki so bile tiskane sočasno s serijo, ki je bila v zavojčku.

Nenazadnje je tak način nadomeščanja izločenih bankovcev viden tudi iz objavljenih podatkov o nakladah bankovcev.  V Stojanovičevi knjigi[1] objavljene naklade so v vseh primerih nekoliko nižje, kot bi bile, če bi bile vse poznane črkovne serije v celoti zapolnjene z vsemi številkami od 000001 do 999999. To jasno kaže, da je bila neka količina bankovcev izločena. Samo zaradi količine in standardiziranega pakiranja, kjer je prvi bankovec v zavojčku s številko xxx001, zadnji pa xx(x+1)000, so bili v zavojčkih nadomeščeni z drugimi, ki so bili tisti trenutek pri roki.

Prve sledljive oziroma nedvoumno določljive, čeprav uradno še vedno ne nadomestne bankovce, zasledimo pri 1000-dinarskem bankovcu z datumom izdaje 12. VIII. 1978. Kot je znano, je bil del teh bankovcev natisnjen z napako. Na določeni količini je pri besedi GUVERNER manjkala zadnja črka R in je pisalo GUVERNE. Velik del teh bankovcev z napako je prišel v obtok. Ko pa so napako v tiskarni opazili, so vse neustrezne bankovce od tistega trenutka naprej izločali ter jih kasneje ponovno natisnili in oštevilčili z istimi izločenimi številkami. (slika 1)

ZIN je takrat tisočake tiskal na polah po 18 bankovcev in jih, logično, tudi oštevilčeval še nerazrezane v polah, saj je tak postopek najhitrejši in najenostavnejši. Pri tem pa ni imel vsak položaj v poli druge črkovne oznake serije, ampak se je ista črkovna serija pojavila na dveh položajih. Na enem je bila številčena s parno, na drugem mestu pa z neparno številko na mestu desettisočic. Tako so sočasno številčili bankovce iste črkovne serije najprej od 0000001 do 0010000 in od 0010001 do 0020000, potem v naslednji fazi od 0020001 do 0030000 in od 0030001 do 0040000 in tako dalje, do zadnje kombinacije od 9980001 do 9990000 in od 9990001 do 10000000[2], vedno na enem mestu parne, na drugem mestu neparne desettisočice iste serije. Ker je pola vsebovala 18 bankovcev, je bilo po tem sistemu sočasno številčenih devet različnih črkovnih serij.

Po tem sistemu številčenja so bili natisnjeni bankovci izdaje 19. XII. 1974 serij AA, AB, AC, AD, AE, AF, AG, AH in AK od zaporedne številke 0000001 do 8000000. Prvi bankovci izdaje 12. VIII. 1978 so bili oštevilčeni z istimi črkovnimi oznakami od te vrednosti naprej, torej od 8000001 do 9999999. Ko so bile porabljene vse razpoložljive številke, se je številčenje nadaljevalo na črkovnih serijah AL, AM, AN, AO, AP, AR, AS, AT in AU od številke 0000001 do 2000000. Serija AL je bila neposredno nadaljevanje serije AA, serija AM nadaljevanje serije AB itd. Na istih mestih, kjer je bila prej parna desettisočica, je tudi pri novi črkovni oznaki ostala parna, kjer je bila neparna, pa je bila tudi naprej neparna. Tako je popolnoma jasno, zakaj nastopa napaka "GUVERNE" na neparnih desettisočicah serij AF in AR. Serija AR je bila namreč neposredno nadaljevanje serije AF.

Ob tem je treba povedati tudi, da je ZIN tak razpored številčenja na tiskovnih polah izvajal le do zamenjave ozkočrkovnih s širokočrkovnimi numeratorji, najverjetneje v začetku oziroma najkasneje spomladi leta 1980[3].

Z začetkom uporabe širokih črk so spremenili tudi razpored serijskih oznak v tiskovni poli, tako, da so po novem tiskali le še po eno črkovno serijo, na osemnajstih pozicijah v poli pa na vsaki drugo desettisočico te serije.

V svojih zbirkah lahko preverite, da imajo vsi bankovci omenjenih serij z višjo zaporedno številko od 2000001 serijsko oznako izpisano s širokimi črkami, vsi do 2000000 pa z ozkimi. 

Ta sistem na videz porušijo le bankovci serije AR s širokimi črkami, vendar z zaporedno številko nižjo od 2000000. Ali to pomeni, da je ZIN široke črke kljub vsemu začel uporabljati že nekoliko prej? Nikakor ne! To je le izjema, ki potrjuje pravilo. Če dobro pogledamo, imajo ti primerki serije AR vedno le neparne desettisočice, torej natančno tiste, ki bi sicer pripadale izločenim bankovcem z napako. To pa pomeni, da so namesto izločenih bankovcev z napako v ZINu natisnili nove, ki pa so jih oštevilčili šele po zamenjavi numeratorjev, torej že v letu 1980. Najvišja številka bankovca z napako, ki mi je poznana, je AR 125xxxx, najnižja s širokimi črkami in brez napake pa AR 145xxxx. Torej je bila napaka odkrita nekje med njima, kar pomeni, da so izločili in zamenjali z novimi med 280000 in 370000 bankovci. Za natančnejšo oceno bo potrebno najti še vmesne bankovce in na podlagi njih natančneje določiti mejo. Bankovci serije AR s parnimi desettisočicami so tudi v tem razponu zaporednih številk brez izjeme oštevilčeni z ozkočrkovnim numeratorjem. (slika 1)

Takšna količina očitno že opravičuje dodaten tisk in ponovno številčenje nadomestnih bankovcev, kar pri zamenjavah posameznih bankovcev, kot je bila omenjena zgoraj pri 5-dinarskih, nikakor ne bi bilo smiselno in racionalno. In tako se moramo le slučaju, da je ponoven tisk izločenih bankovcev sovpadel z menjavo numeratorjev, zahvaliti, da lahko z gotovostjo rečemo, kateri od omenjenih bankovcev so bili nadomeščeni z novimi.

Čeprav so bankovci serije AR s širokimi črkami in zaporednimi številkami nižjimi od 2000000 po vsem ugotovljenem nedvoumno odigrali vlogo nadomestnih bankovcev in nadomestili izločene bankovce z napako, jih formalno še ne moremo šteti kot nadomestno serijo, ampak še vedno le kot redno serijo. Verjetno se je ZINu zgodil še kakšen podoben primer ponovnega tiska določenega razpona serijskih številk kakšnega bankovca, pa zanj ne vemo, ker ni sovpadel s katero od mnogih sprememb numeratorjev, papirja, zaščitnih nitk, barv ali drugih lastnosti in se nadomestni bankovci prav v nobeni podrobnosti ne razlikujejo od izločenih prvotnih. Prav gotovo pa je, da je bila omenjena serija AR eden od pomembnejših povodov za razmišljanje o sistemski rešitvi nadomeščanja med proizvodnjo izločenih bankovcev. Do tega je kljub vsemu prišlo šele leto kasneje, to je spomladi leta 1981.

V tem času se je pri proizvodnji jugoslovanskih bankovcev zgodilo še nekaj tehničnih sprememb, ki nam pomagajo natančneje določiti začetek uporabe nadomestne serije. Kot smo ugotovili, nadomestne serije v času uporabe ozkočrkovnega numeratorja še ni bilo. Pojavila se je šele na bankovcih izdaje 12. VIII. 1978 s širokimi črkami v numeraciji. Pa še to ne takoj ob tiskanju prvih serij.

Od leta 1974/75 naprej je ZIN tiskal jugoslovanske bankovce na novem papirju zaščitenem z varnostno nitko. Tudi ta se je sčasoma spreminjala. Najprej je bila rumena, na otip debelejša in je pod osvetlitvijo z UV svetlobo zažarela modro-vijolično, kasneje, na bankovcih tiskanih od sredine leta 1981 dalje pa je bila svetlo zelena, na otip tanjša in je pod UV svetlobo zažarela rumeno. Malo pred to spremembo se je pojavila še različica rumene nitke, ki se od prvotne razlikuje le po obliki napisa СФРЈ*SFRJ na njej. Na prvotni nitki (R1) je črka Ф sploščena in črka J izpisana s serifom, na drugi različici (R2) pa je črka J brez serifa in črka Ф okrogla. Pri zeleni nitki (Z1) je črka Ф sestavljena iz dveh manjših spojenih krogov povezanih z vmesno navpično črto. Druga različica zelene nitke (Z2) z okroglo črko Ф za obravnavano temo ni pomembna, ker jo je papirnica v Radečah v papir začela vdelovati šele leta 1986. (slika 2)

Torej, vsi bankovci z ozkimi črkami v serijski oznaki so natisnjeni na papirju z vgrajeno rumeno nitko (R1). Na enakem papirju so natisnjene še prve serije bankovcev s širokimi črkami v registrski številki, natisnjene v teku leta 1980. Papir z nitko R2 se v večji meri pojavlja le pri serijah tisočaka, tiskanih v januarju in februarju 1981 ter v manjši količini še konec junija in v začetku julija istega leta. Zelo redko se nitka R2 pojavlja tudi v papirju, na katerem so natisnjeni stotaki, le izjemoma pa pri dvajsetakih (tiskani v aprilu in maju 1981). Na ostalih apoenih papirja z nitko R2 nisem zasledil. Od sredine leta 1981 so vsi bankovci že tiskani na novi pošiljki papirja z vgrajeno zeleno nitko (Z1)[4]. 

Če vse te lastnosti rednih bankovcev poiščemo na prvih nadomestnih bankovcih izdaje 12. VIII. 1978 označenih s serijo ZA, ugotovimo, da so prvi nadomestni bankovci po 10, 50, 100 in 500 dinarjev z najnižjimi zaporednimi številkami natisnjeni šele na papirju z nitko Z1. Vsi so bili tiskani od polovice leta 1981 naprej (desetak na primer šele od 20. decembra dalje). Le pri dvajsetakih, tiskanih aprila in maja 1981, so prvi bankovci serije ZA natisnjeni še na papirju z nitko R1. Pri tisočakih pa so prvi primerki nadomestne serije ZA natisnjeni na papirju z nitko R2. Kasnejši nadomestni bankovci z malo višjimi zaporednimi številkami so tudi pri teh dveh apoenih natisnjeni na papirju z nitko Z1.

Ko potegnemo črto pod te podatke, lahko z gotovostjo ugotovimo, da je bila nadomestna serija ZA prvič uporabljena za zamenjavo nekakovostno izdelanih ali med proizvodnjo poškodovanih bankovcev od pomladi 1981 dalje, teoretično pa lahko že od januarja istega leta. Prvi nadomestni bankovci so bili numerirani samo s širokočrkovnim numeratorjem in natisnjeni na papirju z nitko Z1, razen pri dvajsetaku in tisočaku, kjer so bili tudi še na papirju z nitkama R1 in R2. Ta dva bankovca, tiskana v začetku leta in spomladi 1981, sta bila tako prva, pri katerih je bila uvedena nadomestna serija.

Nadomestna serija ZA je bila tako prvič natisnjena in uporabljena ob tisku bankovcev izdaje 12. VIII. 1978 s širokimi črkami v serijski številki in sicer:

·     pri 10 dinarskih bankovcih ob tisku serij AU z začetno številko od 6 do 9 ter AV in AZ z začetno številko od 5 do 9 v drugi polovici decembra 1981 in v začetku januarja 1982,

·     pri 20 dinarskih bankovcih ob tisku serij od DD (pogojno morda že DC, za to žal nimam natančnejših podatkov) do DL z začetno številko 7, 8 in 9 ter serij od serije DM naprej v aprilu in maju 1981,

·     pri 50 dinarskih bankovcih ob tisku serij od AG (pogojno morda že AF, za to žal nimam natančnejših podatkov) do AN z začetno številko enako ali višjo od 5 ter serije AS najverjetneje v maju in juniju 1981,

·     pri 100 dinarskih bankovcih ob tisku serij BC z začetno številko od 3 do 9 in BD z začetno številko od 4 do 9, ter serij od BE naprej od oktobra do decembra 1981 ter januarja in februarja 1982,

·     pri 500 dinarskih bankovcih ob tisku serij od AL do AO z začetno številko od 5 do 9, AP z začetno številko od 4 do 9 ter od AR naprej od sredine julija do začetka oktobra 1981,

·     pri 1000 dinarskih bankovcih ob tisku serij od AL do AU z začetno številko od 5 do 9 januarja in februarja 1981 ter serij AV in AZ z začetno številko od 0 do 4 ter BA z začetnima številkama 0 in 1 drugo polovico junija in v začetku julija 1981.

Ob zgodnejših serijah bankovcev izdaje 12. VIII. 1978, z nižjimi črkovnimi in številčnimi oznakami, tudi če so že oštevilčeni s široko črkovnim numeratorjem, nadomestne serije ZA še ni bilo.

Nadomestna serija ZA je potem redno spremljala vse izdaje jugoslovanskih bankovcev do razpada SFRJ, prav tako se ta praksa nadaljuje še pri današnjih tiskih ZINa. Pri tisočaku in pettisočaku, ki sta bila po sili razmer začetnika jugoslovanskega inflacijskega tiskanja bankovcev, pa je bila nadomestna serija razširjena še na oznaki ZB in ZC.

Morda je koga spodbodla moja trditev, da se nadomestna serija pojavlja le na bankovcih s širokočrkovnim numeratorjem, ne pa tudi z ozkočrkovnim. Le kako, če so pa v katalogih jasne slike bankovcev serij ZA, ZB in ZC tudi z ozkimi črkami. Tudi to dilemo je enostavno pojasniti.

ZIN je uporabljal ozkočrkovni numerator do konca leta 1979 ali največ do januarja 1980, ko so izšli 10, 20 in 50 dinarski bankovci izdaje 12. VIII. 1978, kot zadnji trije apoeni iz te serije. Od začetka leta 1980 pa je vse bankovce, tudi dodatne tiske iste izdaje 12. VIII. 1978, oštevilčeval z novim širokočrkovnim numeratorjem. Ker sta oba tipa numeratorjev kompatibilna[5], ZIN starih iztrošenih in odpisanih ozkočrkovnih ni zavrgel, ampak jih je uporabil kot rezervne dele v primeru okvare ali pomanjkanja novih širokočrkovnih. Zato pri kasnejši uporabi ozkih črk največkrat naletimo na kombinacijo ene ozke in ene široke (ali obratno), le izjemoma na obe ozki. V vseh primerih pa je bila uporaba ozkih črk po januarju 1980 omejena le na določen položaj ali kvečjemu nekaj posameznih položajev v tiskarski poli, ki je v odvisnosti od apoena takrat obsegala od 18 do 28 bankovcev, torej je bilo zanje potrebnih ravno toliko vzporednih numeratorjev. In zato je pojavljanje ozkih črk pri bankovcih s kasnejšimi datumi izdaj le fantomsko in nikakor ne sistemsko kot pri izdaji 12. VIII. 1978. (slika 3)

Poleg zamenjave med tiskom poškodovanih in nepravilno izdelanih bankovcev je nadomestna serija namenjena tudi zadnjemu desetmiljontemu bankovcu v črkovni seriji. Bankovci so redno oštevilčeni od 0000001 do 9999999, potem pa se števec sedem mestnega numeratorja namesto na osem mestno število 10000000, ki ga fizično ne more izpisati, spet obrne na 0000000. In ta bankovec je treba zamenjati z nadomestnim. Presežki pripravljenih nadomestnih bankovcev pa so se občasno pojavili v obtoku tudi kot samostojna serija[6].

Eden od zanimivejših primerov uporabe nadomestne serije se je zgodil decembra 1985 pri tiskanju bankovca za 5000 dinarjev. Ob prvem tisku je bilo pripravljenih med 2.500.000 in 3.000.000 nadomestnih bankovcev z oznako serije ZA, redne serije pa so tiskali z oznakami AA, AB, AC, AD in AE vsako od 0000001 do 5040000 ter začetnih nekaj številk serije AF. Takoj po izidu je bila na delu bankovcev odkrita napaka[7], zaradi katere je letnica Titove smrti podobna 1930 namesto 1980. Do tistega trenutka je bilo natisnjenih približno 14.000.000 bankovcev,[8] to se pravi omenjena količina serije ZA, seriji AA in AB do 5.040.000 in približno 1.000.000 do 1.500.000 serije AC. Napaka je bila na mestu v tiskarski poli, kjer prva tri mesta serijske številke (desettisočice) ustrezajo formuli n×18+1. Do takrat natisnjeni bankovci so v večjem delu prišli v obtok, saj jih je NBJ zaradi potreb obtoka iz ZINa distribuirala neposredno narodnim bankam republik in pokrajin in ne najprej v centralni trezor. ZIN pa je takoj po odkritju napake začel neustrezne bankovce izločati in jih nadomeščati s serijo ZA. To je zaznati po tem, da pri nobeni od preostalih serij prvega tiska iz decembra 1985 (preostanek serij AC, AD, AE in začetek AF) v obtoku ni zaslediti bankovcev z mesta v tiskarski poli oziroma z zaporedno številko, ki ustreza formuli. Šele pri bankovcih drugega tiska iz februarja, marca in aprila 1986 (serije od AF do AM in preostale številke serij od AA do AF nad številko 5040001 ter ZA in začetne številke serije ZB) se te številke spet pojavljajo, tokrat z odpravljeno napako. (slika 4)

Morda najzanimivejše pri tem primeru je, da so prišli v obtok tudi bankovci nadomestne serije ZA z isto napako, čeprav bi morali prav s to serijo bankovce z napako nadomeščati. Seveda je to logično, saj so z istimi tiskarskimi ploščami najprej natisnili nadomestne bankovce, potem šele redne. In do odkritja napake jih je določena količina že bila v obtoku.

NADOMESTNA SERIJA NA SLOVENSKIH TOLARSKIH BANKOVCIH

Uporabo nadomestne serije na slovenskih tolarskih bankovcih na tem mestu omenjam le za primerjavo, saj je o njej v svoji knjigi obširno pisal Janez Majce[9]. To lahko razdelimo v tri skupine.

Prvo uporabo nadomestne serije zasledimo že pri tolarskih bonih, ki jih je tiskarna Cetis tiskala leta 1990, 1991 in 1992. Glede na takratne izkušnje z jugoslovanskimi bankovci je skoraj logično, da so se tvorci teh bankovcev tudi pri uporabi nadomestne serije naslonili na njihov zgled. Cetis je pri vseh apoenih poleg rednih serij, ki so tekle po abecednem vrstnem redu od AA do AZ in pri nekaterih še od BA naprej, natisnil tudi bankovce nadomestne serije ZA. Nadomestne bankovce, ki jih tiskarna ni uporabila za zamenjavo poškodovanih bankovcev, so uničili.

Drugo skupino predstavlja nadomestna serija bonov za 2000 tolarjev. Tukaj so v Banki Slovenije in Cetisu izbrali izvirno metodo. Namesto posebne črkovne serije so zelo diskretno izkoristili osem mestno serijsko številko in pri vsaki polni seriji dotisnili 8.000 bankovcev s serijskimi številkami nad miljon. Tako je redna serija AA obsegala številke od 86000001 do 87000000, nadomestni bankovci pa so sledili od 87000001 do 87008000, pri seriji BC od 84000001 do 84008000, pri seriji GH pa od 86000001 do 86008000. Žal ta bankovec, ki je bil natisnjen intervencijsko zaradi pojavljanja zelo kakovostnih ponaredkov tisočaka, ni bil dan v obtok. Bankovci so bili uničeni, razen prvih 1000 primerkov serije AA (od 86000001 do 86001000), ki jih je Banka Slovenije dala v prodajo za numizmatične potrebe leta 2002 in zaenkrat ni podatkov, da bi kdo zasledil bankovec s številko izven tega obsega ali morda celo z nadomestno številko.

Tretjo skupino tolarskih nadomestnih bankovcev predstavljajo "redni" bankovci izdani z datumi od 15. januarja 1992 dalje. Pri teh, ki jih je tiskala angleška tiskarna Thomas de la Rue, so ubrali malo drugačno pot. Razen v redkih primerih (npr. serija AA) se črkovne serije niso ponavljale niti na različnih apoenih, kaj šele na bankovcih iste nominalne vrednosti. Edino serija AZ je nastopala pri vseh bankovcih. In to je bila nadomestna serija. Majce v svoji knjigi natančno opisuje razpone zaporednih številk pri posameznih izdajah do leta 2000. Poleg tega pa je pri drugem tisku tisočaka (od letnice 1993 naprej) in samo pri prvem tisku desettisočaka (1994, natisnjen v Nemčiji) nadomestna serija označena z ZA. Tukaj bi morda omenil edino napako, ki sem jo zasledil v sicer brezhibno napisani in vzorno lektorirani Majcetovi knjigi, kjer je tiskarski škrat v preglednici na strani 289 tudi prvi izdaji 10.000-tolarskega bankovca pripisal nadomestno serijo AZ, ki je bila v resnici ZA. Nobena od teh dveh serij (AZ in ZA) pri tolarskih bankovcih ni bila uporabljena kot redna serija.

Če povzamem, predstavlja nadomestno serijo na začasnih tolarskih bankovcih (bonih) serija ZA, na kasnejšh "rednih" bankovcih pa seriji AZ in ZA. Serija AZ je pri bonih vedno redna in ne nadomestna. (slika 5)

PRIMERJAVA Z DRUGIMI DINARSKIMI BANKOVCI

Ob tem bi veljalo opozoriti, da nekateri numizmatični trgovci izkoriščajo nepoučenost posameznih zbiralcev in jim po analogiji s slovenskimi tolarskimi tudi jugoslovanske bankovce s serijsko oznako AZ ponujajo kot nadomestne. Serija AZ je bila pri vseh jugoslovanskih dinarskih bankovcih vedno redna in nikoli nadomestna serija.

Prav tako sem že zasledil, da nekateri prodajalci tudi pri starejših jugoslovanskih bankovcih z letnicama 1944 in 1946, ki so bili oštevilčeni s ciriličnimi serijskimi oznakami, serijo ЗА ponujajo kot nadomestno, kar nikakor ni vzdržno. Prvič zato, ker ZIN v tistem času sistemske nadomestne serije sploh ni uporabljal, drugič pa zato, ker je črka Z (З) v cirilici po azbučnem vrstnem redu sedma črka po vrsti in je bila tekoče uporabljena za označevanje rednih serij od ЗА do ЗХ pri dvajsetaku z letnico 1944 in pri stotaku ter tisočaku z letnico 1946. V vseh teh primerih so serije, ki se začnejo s črko Z (З), redne in ne nadomestne. Pri bankovcih oštevilčenih s šest mestnimi latiničnimi numeratorji, izdanih z letnicami od 1955 do 1974, take dileme ni, ker črke Z enostavno ni bilo med naborom uporabljenih črk. (slika 6)

Morda bi na koncu samo kot zanimivost omenil še uporabo nadomestne serije na jugoslovanskih bankovcih tiskanih v ZINu po razpadu SFRJ. Glede na uveljavljen in preizkušen sistem, je tudi pri bankovcih ZRJ ostala v veljavi nadomestna serija ZA. Ker je ZIN tiskal tudi dinarske bankovce za obe srbski krajini v BiH in na Hrvaškem, je seveda tudi na njih uporabil isti sistem, dokler niso serij njihovih bankovcev začeli označevati z eno samo črko. Takrat je bila nadomestna serija označena s črko Z.

Prav posebna zanimivost pa so bankovci druge izdaje stabiliziranega novega dinarja z datumom 1. marec 1994. Kljub temu, da je ZIN uporabljal in še danes uporablja isti tip latiničnih numeratorjev, kakršnega se spomnimo še iz Markovičevih časov (prvič uporabljen na pettisočaku 1985), so na teh bankovcih nadomestno serijo označili 3A. Pri tem so uporabili številko 3, da so z njo ponazorili cirilično črko З. Na vseh kasnejših izdajah jugoslovanskih in današnjih srbskih bankovcev te posebnosti ne zasledimo več, ampak je nadomestna serija ponovno označena z latiničnima črkama ZA.

NADOMESTNA SERIJA TUDI NA DINARSKIH BANKOVCIH DF JUGOSLAVIJE?

Čisto za konec sem prihranil nekaj, kar bi kronološko morda sodilo na sam začetek te razprave. Ker pa je to bolj drzno razmišljanje, kot potrjeno dejstvo, sem prihranil za konec. Morda se bo ideja komu zdela celo provokativna, pa vendar, zelo verjetno je, da je bila nadomestna serija uporabljena tudi na dinarskih bankovcih DFJ z letnico 1944, vendar samo pri ruskem tisku. Pri kasnejših jugoslovanskih tiskih istih bankovcev z gotovostjo ni bila.

Ideja o možnosti uporabe nadomestne serije tudi pri teh bankovcih se mi je porodila ob banalnem ugotavljanju, ali so bankovci ruskega tiska označeni z latiničnimi ali s ciriličnimi serijami. V literaturi sem zasledil trditve, da so te črke cirilične[10]. Po pregledu večjih količin bankovcev, primerjavi z drugimi tiski Goznaka[11] iz leta 1944 za Poljsko[12], Češkoslovaško[13], Romunijo[14] in Madžarsko[15] ter po logičnem razmisleku pa si upam trditi, da so serije teh bankovcev v resnici latinične.

Goznak je pri tiskih za vse omenjene države, kot tudi za Mandžurijo in Severno Korejo[16] leta 1945, uporabil iste tipe numeratorjev in isti nabor črk. Od izvirno ciriličnih črk so uporabili samo tiste, ki imajo v obeh pisavah enak pomen (A, E, K, M, O, T) ali se uporabljajo v obeh pisavah, vendar z različnim pomenom (B, C, H, P, X, Y). Skupaj je bilo uporabljenih 12 črk, pri tem pa je zanimivo, da ne tudi črka J, ki je sicer skupna obema pisavama.

Prvi razlog, zakaj te črke razumem kot latinične, je dejstvo, da je cirilica vsem prej omenjenim državam tuja, izjemoma bi lahko prišla v poštev le na jugoslovanskih bankovcih. Zato je Goznak v okviru svojih tehničnih možnosti tik pred koncem 2. svetovne vojne uporabil samo teh dvanajst črk.

Drugo, kar govori v prid latinici, je razpored serijskih oznak bankovcev v abecedni tabeli. Združil sem poznane črkovne oznake vseh apoenov bankovcev DFJ in jih razporedil v štiri tabele, dve cirilični in dve latinični, enkrat po azbučnem in drugič po abecednem vrstnem redu (tabela 1). Grafično serije najpravilneje sedejo v latinično abecedno tabelo. To se še najlepše vidi pri serijah tisočaka in petstotaka, ki so vse zgoščene v začetku prve vrstice tabele. Edino pri bankovcih po 20 in 100 dinarjev, glede na podatke o nakladah, nekaj črkovnih kombinacij še nimam evidentiranih, vendar je velika verjetnost, da tudi te manjkajoče zapolnjujejo ravno vmesne prazne prostore v zgornjem delno že zapolnjenem delu tabele. (tabela 1)

Pri tem pa pade v oči, da nekaj serij ostaja dislociranih v spodnjem delu tabele, torej se začnejo z abecedno višjimi črkami. Pri bankovcih DFJ so to serije PA, PB, PC, TA, TB, in TC, vendar samo določene pri posameznem bankovcu. In ravno to mi je porodilo idejo, da bi tudi pri teh bankovcih lahko bila uporabljena nadomestna serija. (slika 7)

Pri dvajsetaku se pojavljajo serije TA, TB in TC, pri petdesetaku PA, PB in PC, pri petstotaku samo PA, pri tisočaku pa samo TA. Edino pri stotaku takšnih abecedno odstopajočih serijskih oznak še nisem zasledil (tabela 2).

Še posebej je zanimivo, da zelo podobno situacijo opazimo na primerljivi tabeli češkoslovaških bankovcev[17], prav tako je podoben razpored serijskih oznak opaziti pri bankovcih vseh ostalih držav, za katere jih je leta 1944 in 1945 tiskal Goznak. Ko sem se o možnosti obstoja nadomestnih serij pri Goznakovih tiskih posvetoval z nekaterimi uglednimi češkimi in slovaškimi numizmatiki, ki imajo tovrstne teme precej bolje obdelane[18] in objavljene kot pri nas, je tudi med njimi završalo, saj o tej možnosti doslej niso razmišljali. Potrdili pa so, da jih je Goznak pri tiskanju češkoslovaških kronskih bankovcev leta 1953 gotovo uporabil.  

Obstoj nadomestne serije pri ruski izdaji dinarskih bankovcev DF Jugoslavije iz leta 1944 torej še vedno ostaja skrivnost. Moje razmišljanje je samo drzen namig, dokončen odgovor nanj pa bo morda našel kdo, ki bo uspel vstopiti v beograjske, moskovske, bukareštanske ali praške bančne arhive. Vsekakor pa bi bil odgovor na to vprašanje zelo zanimiv ne samo za jugoslovansko, ampak za vso vzhodno evropsko numizmatiko.

Summary 

REPLACEMENT SERIES

Replacement series are a common practice of most World money printing-offices. The printers use them to replace damaged and unproper banknotes regardless their original serial numbers, before leaving the factory.

The National Bank of Yugoslavia and ZIN (The Institute for Manufacturing Banknotes and Coins) introduced the replacement banknotes relatively late, actualy not before 1981.

The first known replaced banknotes in Yugoslavia happened during printing of the 1978 issue of 1000 dinar banknotes. In one position of the printing plate there was an error (GUVERNE instead of GUVERNER). As soon as ZIN noticed the error they started to remove the error banknotes and later they reprinted and renumbered them with the same serial numbers. But regarding that they changed the serial number font in the meantime (in begining of 1980), the replaced banknotes are recognizable. Actualy all AR series banknotes with wide serial letters and numbered under 2000000 were replaced. Originaly they should have the narrow serial letters.

It lasted for another year to introduce systematic replacement series in ZIN. Comparing other changes in paper, security threads and ink, it is evident that it was introduced in 1981. All yugoslav replacement banknotes bear ZA, some of them also ZB and ZC series.

There were no replacement banknotes before 1981 in Yugoslavia. The cyrilic series of 1944 and 1946 issues begining with a letter Z (З) are actualy regular and not replacement ones. After 1991 also independent Republic of Slovenia accepted the similar system of the ZA replacement series, while the AZ series were regular ones. Later, after 1992, Bank of Slovenia used both AZ and ZA series as replacements.

At least there is a theory that replacement series could have been used by printing of the 1944 issue of Yugoslav banknotes at Goznak in Moscow. They marked them with 12 different originaly cyrilic letters used as latin ones (A, B, C, E, H, K, M, O, P, T, X, Y). Comparing the series in an alphabetical table, they were used by the alphabetical order, begining with AA, but some individual series (PA - PC, TA - TC) are positioned separated very far in the table. It hasn't been confirmed yet, but it is possible that these particular series could be replacement ones. If it was confirmed, this theory would be interesting for Czechoslovakian, Polish, Hungarian, Romanian as well as for the notaphily of Manchukuo and North Korea, too, because Goznak printed banknotes for all these countries during 1944 and 1945.

(na začetek)

© Numizmatično društvo Slovenije, 2011