Pereča vprašanja o kulturni dediščini tudi na Collecti

 

Na letošnji Collecti bo na okrogli mizi tekla beseda o perečem Zakonu o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) in njegovem vpliv na numizmatiko v Sloveniji. Marija Brus in dr. Andrej Gaspari z Ministrstva za kulturo - Direktorata za kulturno dediščino, mag. Barbara Ravnik in Alenka Miškec iz Narodnega muzeja Slovenije ter univ. dipl. iur. Urban Mate in inž. arh. Janez Štiglic iz Numizmatičnega društva Slovenije, bodo razpravljali o zakonski opredelitvi izvora numizmatičnega materiala, starejšega od 100 let, o nakupu numizmatičnega materiala na uradno priznanih sejmih nekdanje Jugoslavije in EU, o pridobivanju potrdil in lastništvu numizmatičnih zbirk ter o pravici menjave ali prodaje numizmatičnega materiala v Sloveniji.

 

Okrogla miza bo potekala v soboto, 26. marca 2011, ob 15:00 v predavalnici v dvorani Povodni mož/B2 klet.

==========================================================

 

OKROGLA MIZA NAŠEGA DRUŠTVA NA COLLECTI
(Urban Mate, univ. dipl. pravnik)
 

V okviru sejma Collecta je naše društvo v soboto dne 26.03.2011 organiziralo okroglo mizo s pomenljivim naslovom: Vpliv zakona o varstvu kulturne dediščine na numizmatiko v Sloveniji. Okrogle mize so se udeležili predstavniki z Ministrstva za kulturo (Direktorata za kulturno dediščino) dr. Andrej Gaspari in Marija Brus, predstavniki z Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in Alenka Miškec, v imenu našega društva pa predsednik Janez Štiglic in jaz. Podrobnejše obravnavane teme okrogle mize so bile:  zakonska opredelitev izvora numizmatičnega materiala, starejšega od 100 let, posledice ZVKD-1 na člane NDS in izolacija iz EU,  nakup numizmatičnega materiala na uradno priznanih in dovoljenih sejmih bivše države Jugoslavije in sedanje EU, potrdilo o izvoru numizmatičnega materiala, lastništvo obstoječih numizmatičnih zbirk slovenskih zbiralcev ter pravica menjave ali prodaje materiala iz obstoječih zbirk.

Shrani.si     Shrani.si

Celotna okrogla miza je potekala v vzdušju mirne in argumentirane razprave o aktualnih problemih ter vprašanjih tako zbiralcev in muzealcev, kot tudi Ministrstva za kulturo, ki imamo pravzaprav enak interes, to je varstvo vsem nam ljube kulturne dediščine, čeprav je tudi ta dediščina nedvoumno lahko tako predmet zbiranja kot tudi zasebnega lastništva. Ne glede na to pa se je med razpravo pokazalo tudi to, da Ministrstvo za kulturo še vedno precej trdo vztraja na nekaterih svojih precej spornih stališčih, predvsem glede lastništva tako imenovanih arheoloških najdb, med katerimi so bili še posebej omenjeni keltski in srednjeveški novci. Dr. Andrej Gaspari je sicer poudaril (svoje osebno stališče), da kovanci, ki so mlajši nekako od 500 let in niso bili predmet divjega izkopavanja v Sloveniji, ne bi smeli biti sporni (glede česar po mojem mnenju sploh ne bi smelo biti dileme). Ne glede na to pa je naše društvo opozorilo, da se je tudi glede takšnih kovancev že pojavil problem, saj je inšpektorica ministrstva ra-vno zaradi takšnega kovanca (domnevno praškega groša iz 16. stoletja) na lanski Collecti že popisala in tudi ukrepala zoper našega člana. Znana dunajska avkcijska hiša H.D. Rauch pa je ravno tako zaradi ravnanja inšpektorke na prejšnji Collecti morala pospraviti svoje antične in srednjeveške kovance in jih odpeljati nazaj v Avstrijo, kjer bodo na voljo vsem, razen očitno slovenskim numizmatikom. Učinki takšnega ravnanja so se odražali tudi na letošnji Collecti, saj bi človek lahko na njej kovance, ki so bili starejši od 200 let, preštel na prste ene roke, tako da je bil sejem osiromašen vsaj za ta del numizmatike.  S strani predstavnikov Ministrstva nam je bilo tudi povedano, da prijava arheoloških najdb v t.i. abolicijskem roku ni imela za namen razburiti zbiralce na splošno, pač pa naj bi jim šlo za prijavo in pridobitev okrog 17 znanih velikih zasebnih zbirk arheološkega materiala, ki naj bi bile pridobljene z zasebnim izkopavanjem v Sloveniji in ki so jih njihovi lastniki tudi v celoti prijavili (v nasprotnem primeru naj bi imelo Ministrstvo namen proti njim ukrepati celo kazensko). Ta cilj naj bi po izjavah Ministrstva bil celo dosežen, saj naj bi vsi njihovi imetniki v abolicijskem roku vložili prijavo teh zbirk, medtem ko smo bili ostali zbiralci očitno zgolj nekakšna „kolateralna škoda“.

V zvezi s tem sem opozoril tudi na zavezo, ki jo je Republika Slovenija dala zbiralcem pred Ustavnim sodiščem RS v svojem mnenju Vlade štev. 050-1/2009/9 z dne 27.05.2009, ko je izrecno zagotovila: Samo v primeru, če muzej na podlagi strokovnega pregleda in vrednotenja ugotovi, da prijavljeni predmeti izvirajo iz ozemlja RS, da so bili pod zemljo ali v vodi vsaj 100 let, da so bili pridobljeni z arheološkim izkopavanjem oziroma naključno najdbo, da imajo vrednote kulturnega spomenika državnega pomena in da zanje dokazilo o izvoru ne obstaja (kar pomeni, da so last države), muzej lahko sproži postopek uvrstitve takšnih predmetov v javno muzejsko zbirko. . Težko si namreč predstavljam, da bi država oziroma zanjo Vlada oziroma Ministrstvo za kulturo pred Ustavnim sodiščem RS dajala izjave in zagotovila, ki se jih v nadaljnjih konkretnih postopkih nadalje ne bi držala.

Ravno tako smo bili  udeleženci okrogle mize tudi mnenja, da se pojem dokazilo o-ziroma potrdilo o izvoru potrebno razlagati na zelo širok način oziroma kot je to zapisala RS v svojem prej citiranem mnenju  z dne 27.05.2009: Glede na različne možnosti so to lahko ali uradni dokumenti, kot so sklepi o dedovanju ali dovoljenja o izvozu, različne listine, kot so oporoke, pogodbe, računi, izpiski iz evidence prodaje, ki so jo dolžni voditi trgovci, izvedenska mnenja, izjave prejšnjih lastnikov ali drugih prič, ali druga dokumentacija, kot so fotografije ali drugi posnetki, objave v publikacijah in podobno. Namen predložitve dokazila ni v tem, da bi s tem hranitelj dokazoval okoliščine prvotne pridobitve najdbe iz kraja deponiranja, temveč okoliščine, v katerih je hranitelj osebno pridobil predmet v hrambo.

Predstavnika Ministrstva sta nas tudi seznanila, da so v pripravi spremembe Zakona o varstvu kulturne dediščine, glede katerega smo v imenu NDS izrazili jasen interes, da pri njih tudi strokovno sodelujemo. V skladu s tem, hkrati pa tudi ob dejstvu, da je Ustavno sodišče RS z odločbo štev.: U-I-297/08-19 z dne 07.04.2011 (glej naslednji članek) že ugotovilo neskladje najbolj spornih členov Zakona o varstvu kulturne dediščine z Ustavo RS, je jasno, da je sedanji zakon potreben obširne poprave in pre-nove, za katero upam, da bomo lahko pri njej sodelovali tudi zbiralci oziroma da bo pri njenem sprejemanju Ministrstvo za kulturo upoštevalo tudi naša stališča, interese in argumente.

 

 

 

 

© Numizmatično društvo Slovenije, 2006-2008